Opis stanja

Med temeljnimi vprašanji celotne družbene integracije Romov je vprašanje njihove zaposlenosti, ki ni le nujen pogoj za zagotavljanje osnovnih eksistenčnih možnosti, temveč tudi eden od osnovnih pogojev za izboljšanje njihovega celotnega družbeno-ekonomskega položaja.

Problemi na področju zaposlovanja Romov oziroma njihova vloga na trgu delovne sile ima v Sloveniji nekatere specifičnosti:

natančne evidence, kolikšno število brezposelnih pripada romski skupnosti ni, ker se Romi ne vnašajo v evidenco brezposelnih kot pripadniki romske skupnosti, ampak se lahko tak podatek pridobi le s pomočjo tipičnih romskih priimkov in osebnega poznavanja strank, kar izkrivlja točnost podatka;

v septembru 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 2.193 Romov, kar predstavlja 2,5 odstotkov vseh registrirano brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji. Število Romov je ocenjeno, saj se v evidenci beležijo le tisti, ki to želijo;

določene vrste socialnih pomoči, ki jih lahko dobijo državljani Slovenije, so zakonsko vezane na status brezposelnosti prejemnikov teh pomoči, ki ga dokazujejo s prijavo na zavodu. Tako so na zavodu prijavljene tudi osebe, za katere ni nujno, da iščejo delo, ampak so prijavljene le zaradi uveljavljanja socialnih pravic, med katerimi je tudi precejšen delež Romov;

splošna slika brezposelnosti Romov kaže na koncentracijo Romov na nekaj območij, predvsem Prekmurja in Dolenjske, kar predstavlja tudi regionalni problem. Izobrazbena struktura Romov je dejansko izredno slaba – na področju Dolenjske 98,2 odstotka brezposelnih Romov nima končane osnovne šole, na področju Prekmurja pa 90 odstotkov. Število registrirano brezposelnih Romov se z leti zvišuje v absolutnem in relativnem številu. Po informacijah območnih služb in uradov za delo, kjer so prijavljeni brezposelni Romi, imajo nekateri delodajalci dejansko odklonilen odnos do Romov. Kljub temu je glavni vzrok visoke brezposelnosti Romov prav njihova izredno nizka izobrazbena struktura. S tako izobrazbeno strukturo so možnosti pridobitve ali ohranitve zaposlitve relativno majhne.

Prav tako so razlike tudi med Romi, kjer je manjši del že zelo dobro integriran v okolje večinskega prebivalstva, in hkrati ohranja svoje kulturne, jezikovne značilnosti (Romi, ki živijo na SV delu Slovenije, kjer se uspešno razvijajo projekti socialnega podjetništva), večji delež pa je tistih, ki živijo ločeno v okviru svojih skupnosti in se težje vključujejo v drugo okolje. Izločenost iz enakopravnih konkurenčnih možnosti na trgu dela jih vedno bolj potiska v družbeno periferijo.

Viri:

Položaj Romov v Sloveniji. Projekt REDUPRE. Maribor 2011-2012 [online]. Dostopno na: http://www.project-redupre.eu/datoteke/Slovenia/REDUPRE-AnalizapoloajaRomovvSloveniji.pdf
STRAŠEK, P. 2009. Romi in zaposlovanje v Dolenjski regiji. Diplomsko delo [online]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/strasek-petra.pdf