Ustava Republike Slovenije

Ustava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava) v 14. členu določa enakost pred zakonom, saj določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino ter da so vsi pred zakonom enaki. V 61. členu ustave je določeno, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo ter uporablja svoj jezik in pisavo. Pravica do uporabe svojega jezika in pisave je urejena v 62. členu ustave, v katerem je določeno, da ima vsakdo pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon.

 

Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen ustave, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. S tem so bili postavljeni pravni temelji za zaščitne ukrepe, hkrati pa nakazano dejstvo, da Romov zaradi njihove posebnosti ni mogoče enačiti s položajem italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS.

 

Določba 65. člena vsebuje pooblastilo zakonodajalcu, da romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, kot posebni etnični skupnosti z zakonom zagotovi poleg splošnih pravic, ki jih ima vsakdo, še posebne pravice. Gre za zagotovitev posebnega (dodatnega) varstva, ki je v pravni teoriji znano kot »pozitivna diskriminacija« ali pozitivno varstvo in pomeni, da pri urejanju posebnega položaja in posebnih pravic romske skupnosti država ne upošteva le načela enakosti pri urejanju pogojev za udejanjanje človekovih pravic in prepoveduje vsako diskriminacijo, ki bi temeljila na narodnosti, rasi ali drugih okoliščinah, določenih v prvem odstavku 14. člena ustave, ampak oblikuje tudi posebne ukrepe, ki jih manjšinska skupnost potrebuje zaradi izhodiščno neenakih pogojev oziroma specifičnih okoliščin. Pri tem je pomembno prisluhniti izraženim potrebam omenjene skupnosti, za artikulacijo katerih je pristojen reprezentativni organ skupnosti, da bi bili omenjeni ukrepi zares primerni in bi postopoma olajšali kakovostno integracijo.

 

Viri:

• Ustava Republike Slovenije.  Uradni list RS, št. 33/1991 [online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199133&stevilka=1409