Zdravje romskih žensk

Agencija Evropske unije za temeljne pravice je leta 2013 ugotovila, da so romske ženske ocenile svoje zdravstveno stanje slabše od romskih moških. V istem dokumentu je vidna tudi razlika v doživljanju zdravstvenega stanja med romskimi in neromskimi ženskami v evropskem prostoru. Razlika med oceno lastnega zdravstvenega stanja je med romskimi in neromskimi ženskami največja med ženskami, starejšimi od 50 let.

 

Primerjava deleža romskih žensk in moških, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, ne pokaže na bistvene razlike, okoli 18 % romskih žensk in moških nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Razlika pa je očitna med romskimi in neromskimi ženskami. Med neromskimi ženskami, ki živijo v istem okolju kot romske ženske je ta delež nižji (8%).

 

 V Roma Health Report Health status of the Roma population (Data collection in the Member States of the European Union, 2014) je zapisano, da obstaja pri romskih ženskah cela vrsta dejavnikov, ki vplivajo na njihovo slabo zdravstveno stanje, npr.  tradicionalna vloga, ki jo imajo ženske v romski skupnosti, nizka stopnja izobrazbe, slabe zaposlitvene možnosti, fizična  in socialna izolacija ter slabe bivalne razmere. Na slabo zdravstveno stanje žensk pa opozarja tudi povečano tveganje na področju mentalnega zdravja.

 

Z vidika slabega zdravja romskih žensk velja izpostaviti tudi problem zdravja mater. Zdravstvo beleži večje število (pre)zgodnjih in poznih nosečnosti, večje število rojstev otrok in njihove umrljivosti ter nizke stopnje prenatalne nege.

 

 

Vir: