Opis stanja

Romska populacija sodi med socialno ogrožene skupine prebivalstva oziroma skupine s povečanim tveganjem za zdravje. Na determinante zdravja  in neenakosti v zdravju romskega prebivalstva vplivajo socialno-ekonomski  dejavniki (bivalno okolje, socialne mreže, izobrazba, zaposlitev) in dejavniki, povezani z zdravim življenjskim slogom (kajenje, uživanje drog, nezdrava prehrana, telesna dejavnost). Vsi ti dejavniki se prepletajo in vplivajo na zdravje romske populacije (Romi in zdravje: zbornik prispevkov nacionalnih konferenc, 2010). 

 

Za večino romske populacije je značilna krajša življenjska doba (v povprečju 10 let nižja od večinske populacije), veliko bolezni in infekcij, ki so posledica slabih stanovanjskih in ekonomskih razmer, pogoste nosečnosti in splavi, kronične bolezni dihal majhnih otrok ter opazno višja stopnja fizičnih in intelektualnih hendikepov.

 

Na podlagi poročil Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana in Novo mesto, ter na podlagi statističnih podatkov institucij in služb, ki delujejo v okviru sistema zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi, patronažna služba) ugotavljamo, da se romska populacija še vedno nič ali premalo vključuje v različne preventivne oblike zdravstvenega varstva in prepogosto koristi zdravstveno oskrbo, predvsem v času dežurnih služb.

 

Foto: Ljudska univerza Kočevje, program Prva pomoč za ciljno skupino Romov, 2014

 

Zdravje Romov je zaradi specifičnosti romske populacije, manj kot pri ostalih skupinah prebivalstva, odvisno le od javnega zdravstvenega varstva. Ob posebnostih romske kulture in tradicije, ki je ponekod zavezana starodavnim običajem naravnega in magičnega zdravljenja, je njihovo zdravje odvisno tudi od izboljšanja stanovanjskih in bivalnih razmer, higienskih razmer, zaposlovanja in večje socialne varnosti, pa tudi od vzgoje in izobraževanja. Zato bi bilo potrebno, da se pri  načrtovanju in izvajanju vedno upošteva njihov vpliv tudi na zdravje romske populacije. Prav tako pa morajo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov sodelovati institucije in službe, ki delujejo na lokalni/regionalni ravni, občine ter predstavniki Romov.

 

Ministrstvo za zdravje pričakuje povečanje ustreznih aktivnosti za ozaveščanje javnosti o nujnosti reševanja problemov, s katerimi se Romi srečujejo na vseh segmentih družbe.

 

Viri:

• Več avtorjev 2010. Romi in zdravje: zbornik prispevkov nacionalnih konferenc. Ministrstvo za zdravje, Sektor za zdravstveno varstvo ogroženih skupin prebivalstva, 2010. 122 str. ISBN 978-961-6523-44-8